Page 82 - Emiter_Promo_2022
P. 82

NA GRANICA NA NAUKATA                                                            www.emiter.com.mk
          NA GRANICA NA NAUKATA




     1



             Vodata e eden od ~etirite anti~ki elementi, vodata e `ivot, vodata e sä. No, dali e ne{to pove}e od
          sä? Dali vodata ima nekoi misteriozni svojstva, dali mo`e da pomni i da prenesuva informacii? Nekoi
          tvrdat deka na vodata vlijaat mislite ili muzikata, drugi go otfrlaat toa kako apsolutno nevozmo`no.
          Vo ova prodol`enie od feqtonot }e gi razgledate argumentite i na dvete strani.




             Te[ko ]e se najde ~ovek na ovaa na[a sina planeta koj,  ratorii, no, sepak, ona [to e najfantasti~no za vodata e toa
          barem, edna[ ne rekol deka vodata e `ivot ili deka i  [to taa mnogu neobi~no se odnesuva vo svojata prirodna
          `ivotot e kako vodata i nezapirlivo te~at, a nau~nicite  sostojba i sredina i mo`e samo za del~e od sekundata da for-
          nedvosmisleno doka`ale deka `ivotot, sepak, se rodil vo  mira grupi molekuli so slo`eni svojstva, [to bilo inspira-
          vodata, odnosno za da se javi `ivot na                             cija za SF filmot "Bezdna" kade [to so
          nekoja planeta taa mora da ima dosta                               neverojatnite kombinacii od toj najed-
          slobodna te~nost na planetarni tempera-                            nostaven molekul se sozdavaat fantas-
          turi. Vodata e edno od najrasprostrane-                            ti~nite vodni su[testva so ~ove~ki lik,
          tite i najednostavnite soedinenija, sos-                           koi, kolku [to se ednostavni spored
          taveno od dva pozitivno naelektrizirani                            molkularniot sostav, tolku se slo`eni po
          atomi na vodorod i eden negativen atom                             osobinite i mili vo kontaktite so ~ove~-
          na kislorod. I pokraj toa [to vodata e                             kiot ekipa` od batiskafot potonat neka-
          sostavena od dva gasa, taa, sepak, e te~-                          de vo ogromnite dlabo~ini na okeanot.
          na. Duri i spored sostavot e neobi~na,                                U[te nekoga[ frigiskiot mudrec Ta-
          bidej]i se sostoi od vodorod koj gori i                            les si go postavil pra[aweto od [to e
          kislorod koj ne gori, no go poddr`uva                              sozdaden svetot i kako dejstvuva toa ne[-
          goreweto, a vodata e univerzalno sreds-                            to koe toj go gledal vo vodata koja za nego
          tvo za gasnewe po`ari, makar [to nau~ni-                           bila kone~niot i osnovniot element. Vo-
          cite vo 1941 g. se obidele od vodata da                            data bila edinstvenata poznata materija
          napravat gorivo, no toa bilo dosta skapo                           koja mo`ela da postoi i kako te~no i kako
          i takvata ideja bila napu[tena. Vodata                             tvrdo i gasovito telo i spored nego samo
          e bipolarna te~nost koja ovozmo`uva brzo                           vodata mo`ela da bide osnovata na s#
          vrzuvawe i razvrzuvawe na atomite oko-                             [to postoi i s# [to otsekoga[ postoelo.
          lu jaglerodot pri bioprocesite koi go                              Mo`ebi poradi toa vodata e osnovata na
          uslovuvaat funkcioniraweto na `ivotot,                             `ivotot, lu\eto otsekoga[ na vodata gle-
          koj `ivot bez takvite brzi formirawa                               dale kako na ne[to fenomenalno i fan-
          ili rasformirawa na slo`enite mole-                                tasti~no, a poradi toa i otsekoga[ £ pri-
          kuli, voop[to, ne bi mo`el duri ni da se                           davale vol[ebni i magiski svojstva.
          pojavi, a ne i da su[testvuva. Mnogu za-                              Ispituvaj]i gi kristalite na vodata,
          gatki se povrzani so vodata i mnogu fan-                           poznatiot hemi~ar Marsel Vogel od la-
          tasti~ni svojstva ima taa, a edna od                               boratoriite na IBM vo SAD, utvrdil
          pofantasti~nite e toa [to vodata mo`e                              deka pri formiraweto na kristalite na
          da bide mo[ne aktivna. Imeno, moleku-                              vodata postojat nekoi zagado~ni pret-
        Napisot originalno e objaven vo EMITER br. 9/2009
          lite na vodata mo`at da gradat neobi~ni                            formi ili "fantomska slika na ~ista
          mostovi, poradi [to taa bi trebalo da                              energija" koi im prethodat na nastanuva-
          bide cvrsta materija, me\utoa blagoda-                             weto na krutite materii. {to e, vsu[-
          rej]i na taa nejzina zagado~na aktivnost,                          nost, vodata se zapra[al Marsel Vogel
          vodata e te~na.                                                    koga otkril deka, za razlika od pove]eto
             Zna~i, vodata ne e samo izvor na `i-                            soli koi imaat samo po edna kristalna
          votot, tuku taa i go odr`uva `ivotot i                             forma, kristalite na gle~erite se poja-
          ~ovekot e sudbinski vrzan za nea, makar                            vuvaat vo pove]e od 30 razli~ni kris-
          [to samiot toj e osuden da `ivee na                                talni formi.
          kopno. Dovolno e da se ka`e deka pove]e                               "Koga nestru~wak ]e gi vidi ovie le-
          od 70% od ~ove~koto telo se sostoi od                              deni kristali, ]e misli deka gleda pot-
          voda, pa da se sfati ulogata na vodata vo                          polno razli~ni supstancii, makar [to
          na[iot `ivot. Duri 90% od ~ove~kata                                seto toa e samo voda"- rekol Marsel Vo-
          krv e voda, a sekoj ~ovek kako fetus po 9                          gel.
          meseci `iveel vo voda. Vodata e i edins-                              So sli~ni opiti se zafatil i japon-
          tvenata materijata koja ~ovekot mo`e                               skiot hemi~ar Masaru Emoto, koj utvrdil
          kako hrana da ja zeme direktno od priro-                           deka kristalite na vodata formirani
          data i bez da mine niz rastitelnite labo-                          pri razli~ni vidovi muzika imale i raz-

            82                                                      Promotiven besplaten broj


    82                                                 C M Y K
             100  90  75  50  25  10%  100  90  75  50  25  10%       100  90  75  50  25  10%  100  90  75  50  25  10%
   77   78   79   80   81   82   83   84   85   86   87