Page 83 - Emiter_Promo_2022

NA GRANICA NA NAUKATA
www.emiter.mk NA GRANICA NA NAUKATA
li~ni formi, pa taka tivkata i smiruva~ka muzika sozdavala Spored tvrdeweto na Benvenist, molekulite na vodata
harmoni~ni i simetri~ni kristali, a sovremenite i glasni mo`ele da se organiziraat i rasporedat okolu nekoja mate-
muziki formirale haoti~ni i nesimetri~ni kristali. Vo rija, a potoa da go zapametat takviot raspored duri i koga
ruskata dokumentarna emisija "Tajnite na vodata" toa sosema materijata bi se trgnala. Toa, za ~udo, bi zna~elo deka vo 1
jasno i ubavo se gleda i ne veruvam deka sosema obi~nata voda bi mo`ela da se
koj bilo od nau~nicite ili avtorite na ZA FEQTONOT vnese nekoja lekovita materija i vodata
emisijata bi [pekuliral so edna takva dolgoro~no da go zapameti nejziniot
tema. Vo emisijata se prika`ani i ekspe- S# u[te postojat nedovolno istra- sostav i nejzinite osobini i da gi emi-
rimenti za dejstvoto na magnetizirana i `eni podra~ja od naukata i temi za tuva informaciite za toa. Toa prakti~no
strukturirana voda vrz sozdavaweto ko- koi ima razli~ni stavovi i tolku- bi zna~elo deka eden lek bi trebalo samo
lektivna svest kaj ribite vo akvariumite vawa koi ja skokotkaat fantazijata da se rastvori vo voda, a molekulite na
koi to~no taka i se odnesuvale, odnosno na site qubiteli na naukata. Vo vodata bi ja prifatile informacijata za
[to pravela edna riba, istovremeno pra- ovoj feqton za misterite na nau- lekot i bi ja prenesuvale preku svoite
vele site drugi, pa duri i kaj site se kata debatiraat najpoznatiot make- vibracii, so [to lekot bi dejstvuval i na
javile isti damki na ko`ata. donski traga~ po misterii Stojmir dale~ina kako magnetna medicina preku
Za mene sega ne e tolku bitno kolku i Simjanoski i “de`urniot” skeptik telefon ili internet, bidej]i, spored
dali tokmu takvite eksperimenti im Vladimir Filevski. Konceptot na Benvenist, vodata bi trebalo da se tre-
dale pottik na pove]e nau~nici kako V. ovoj feqton go ima sledniov oblik: tira kako prazna audiokaseta na koja bi
Zvornikov, A. Solodilov ili akademikot prv e tekstot na Simjanoski, potoa mo`elo da se snimi s# [to ]e posakame.
K. Korotkov, da po~nat da gi povrzuvaat odgovorot od Filevski, a na kraj Na obvinenieto deka prenesuvaweto le-
neobi~nite osobini na vodata so mnogu od eventualnata replika od Simjano- koviti signali na dale~ina e samo nau~-
zagatkite na `ivotot i prirodata, a so ski, na koja Filevski nema pravo na na fantastika, Benvenist odgovoril de-
toa s# pove]e nau~nici da se intere- kontrareplika. Veruvame deka vak- ka toa e potvrdeno so iljadnici ekspe-
siraat za magi~nite ili fantasti~ni viot koncept ]e predizvika golem rimenti.
osobini na vodata, kolku [to e bitno toa interes kaj ~itatelite, pa zatoa Za `al, poradi tvrdeweto deka voda-
[to naukata po~nala da sfa]a deka edna[ stranicite na rubrikata "Pisma" ta ima pametewe, Benvenist vo 1998 g.
i zasekoga[ ]e mora da prestane zagat- se otvoreni za va[ite komentari. bil etiketiran kako ezoterik, no, za
kite na prirodata da gi tretira samo sre]a, nekolkumina drugi nau~nici izja-
kako mistika ili paranauka, mesto ona [to navistina se - vile deka tvrdewata na Benvenist se ve]e potvrdeni, a so toa
zagatki na naukata koi i na nau~en i seriozen na~in treba da ne samo [to go poddr`ale Benvesnist, tuku i kako da odgovo-
se objasnuvaat mesto samo da se odbegnuvaat. rile na pra[aweto zo[to za vodata se povrzani tolku mnogu
Zo[to da ne go sfatime seriozno tvrdeweto na nekoj i tolku neobi~ni zagatki, bidej]i naivno bi bilo da se veruva
nau~nik deka vo Mrtvoto More nema `ivot poradi toa [to vo deka tolkute fantasti~ni legendi i tolkute magiski i drugi
blizinata bile Sodoma i Gomora? Ili zatoa [to Sodoma i ~uda [to lu\eto £ gi pripi[uvale na vodata, se samo poradi
Gomora bile bibliski gradovi? Pa tokmu vo Biblijata prvo toa [to ne mo`ele da `iveat bez nea.
se spomnati vodata i svetlinata, a onoj [to znae [to e `i- Bidej]i procentot na vodata e najgolem vo mozokot na
votot, znae i deka bez voda i bez svetlina i nema `ivot. I vo ~ovekot, nekoi nau~nici ve]e pretpostavuvale deka tokmu
drugi religiski knigi pi[uva deka vodata zela u~estvo vo vodata vo mozokot mu ovozmo`uva na ~ovekot da misli, zatoa
sozdavaweto na Adama, kako [to vo nau~nopopularnite knigi [to aksonite na nervnite ]elii ne se samo nekoj vid prodo-
pi[uva deka plodovata voda vo matkata na majkata ja igra l`ni koaksijalni kabli, tuku cevki niz koi plivaat delovite
ulogata na nekoj vid programski kompjuter za plodot. Sekoj od molekulite koi gi prenesuvaat osetite i informaciite.
]e re~e deka znae kako se sozdala vodata na Zemjata, no dali Zatoa [to ruskiot nau~nik Alojs Gruver mislel deka lu\eto
navistina znaeme otkade se na[la tolku voda vo moriwata i so svoite duhovni vlijanija ja zagaduvaat vodata, vo 2005 g.
okeanite? grupa nau~nici zaminale vo Venecuela da zemat voda za koja
Ako vo eden kuben kilometar morska voda mo`at da se mislele deka nikoga[ ne bila vo kontakt so lu\e i so labora-
najdat 5 toni rastvoreno zlato, a velime deka zlatoto ne se toriski ispituvawa otkrile deka taa "devstvena voda" bila
rastvora vo voda, toga[ e jasno deka vodata, navistina, ima 40000 pati poaktivna, odnosno tolku pati imala pove]e
mnogu neobi~ni osobini i mnogu golema uloga vo prirodata. energija za razlika od vodite [to se vo gradskite vodovodni
Vogelovata hipoteza deka ~ovekovata vitalnost se dol`i sistemi, za koi nau~nicite velat deka se ve]e mrtva voda
na toa [to vo negoviot organizam ima premnogu voda koja so tokmu poradi mnogute vlijanija.
postojanoto dvi`ewe niz sistemite na organizmot i izlegu- Hipotezata deka vodata mo`e da prima, da zadr`uva i da
vawe niz porite, sozdava polne`i energija, nateralo mnogu- pra]a informacii od svesta, mo`eme da ja smetame kako
mnina nau~nici da se zafatat so fantasti~ni eksperimenti. voved vo fantasti~nata mo`nost vodata da poseduva leko-
Do najfantasti~ni i najneverojatni rezultati do[ol paris- viti osobini koi bi se javuvale ili kako zapameteni i
kiot biolog @ak Benvenist, koj ja iznel hipotezata za feno- preneseni osobini od nekogo i ne[to - spored Benvenist i
menalnata mo] na obi~nata voda ne samo da pameti formi, ruskite nau~nici ili samo kako rastvor na nekoja lekovita Napisot originalno e objaven vo EMITER br. 9/2009
tuku i da poseduva se]avawe. @ak utvrdil deka vodata ima materija, bidej]i odamna e poznato deka vodata e univerzalen
neverojatna mo] da ja primi i u[te dolgo vreme da ja zadr`i rastvoruva~.
informacijata [to ja emituva ~ove~kiot mozok, a toa bi Mo`ebi poradi toa kaj nas ima tolku prikazni za tains-
mo`elo da zna~i deka vodata ima "sposobnost za se]avawe", tveni izvor~iwa od ~ija voda na slepite im se vra]al vidot,
[to, pak, od druga strana, kako da objasnuvalo zo[to se odnosno Makedonija e edna od retkite zemji vo koja se sozdale
sozdale takvi ~udesni ka`uvawa i tolku mnogu veruvawa za premnogu veruvawa i ka`uvawa za lekoviti i vol[ebni vodi,
fantasti~nite svojstva i magiskite osobini na sosem obi~- nedele~ni i peto~ni, ma[ki i `enski vodi i kojznae u[te
nata voda, navistina, koja bila i ostanala edna od najzagado~- kakvi drugi neobi~ni vodi koi lekuvale ili pomagale pri
nite supstancii kaj site narodi i za site vremiwa. najrazli~ni bolesti i imale i drugi nesfatlivi osobini. Vo

Promotiven besplaten broj 83

C M Y K 83
100 90 75 50 25 10% 100 90 75 50 25 10% 100 90 75 50 25 10% 100 90 75 50 25 10%